Priporočilni seznam mladinske književnosti (knjige so na voljo tudi v naši knjižnici)

Herrndorf, Wolfgang. 2013. Čik

Avtor nas postavi v kožo precej nevpadljivega gimnazijca Majka, ki prihaja iz sicer premožne, a disfunkcionalne družine. Ko v Majkov razred pride novinec, predrzen Rus mongolskega videza, Čihačov, ali krajše Čik, se mu obetajo razburljivejši časi. Ker v razredu noben od njiju ni preveč priljubljen, se zgodi, da se med poletnimi počitnicami, kot dva odpadnika, z ukradeno staro lado in brez vozniškega izpita odpravita na brezciljno potovanje skozi Vzhodno Nemčijo … Napet, na trenutke drzen ali celo grob roman je zanimiv tako za najstnike kot tudi za odrasle, ki še niso potlačili mladostniških želja po pustolovščinah.

Ključne besede: mladostniki, odraščanje, tatvina, prestopniki, prijatelji, v mladinski književnosti

GREEN, John. 2013. Krive so zvezde. Ljubljana: Mladinska knjiga

Šestnajstletna Hazel boleha za neozdravljivo obliko raka. Njen svet je poln bolnišnic, zaščitniških staršev in stalno novih oblik zdravljenja. Toda Hazel si ne želi, da bi bilo njeno življenje v celoti podrejeno bolezni. Hazel hoče vse, kar si želijo tudi druga dekleta njene starosti, in ko v skupini za samopomoč spozna čudovitega fanta s podobno diagnozo kot ona, se ji želja izpolni. Čedni, pametni in zabavni Gus v Hazelin svet prinese smeh in pustolovščine, predvsem pa novo upanje …

Ključne besede: mladostniki, dekleta, bolezni, stiske, ljubezen, v mladinskem leposlovju

BRUDER, Karin. 2013. Skupaj sami. Ljubljana: Mladinska knjiga

Najprej je državo zapustil Agnesin oče. Malo zatem je odšla še njena mama. Odšla sta v Nemčijo, kjer imajo vse: salamo, sir, meso, papirnate robčke, toaletni papir. Agnes sta meni nič, tebi nič pustila samo v obubožani Romuniji, v kateri vlada vsesplošno pomanjkanje in kjer ljudi stiska Ceausescujev režim. Po kratkem bivanju pri teti se Agnes zateče k stari mami Puši, s katero preostali družinski člani nočejo imeti opravka. Samosvoja in pokončna ženska dekletu podari pravi dom. Pri njej začne Agnes odkrivati družinske skrivnosti, se prvič zaljubi in se nazadnje spopade z vprašanjem, kaj pomeni domovina in zakaj vztrajati v njej.

Ključne besede: dekleta, odraščanje, starši, družina, ločitve, babice, diktatura, beg, v mladinskem leposlovju

URAIL, Marie – Aude. 2013. Simpl. Dob: Miš

Življenje Simpla in njegovega brata Klebra je vse prej kot simpl. Če se Kleber na vse pretege trudi, da bi našel košček sveta pod tem soncem, kjer bi se oba počutila dobro in sprejeta, je Simplova edina skrb gospod Zajko. Plišasti zajec, ki edini lahko prepreči očetovo željo po tem, da bi bil Simplov stalni naslov Malicroix – norišnica, kot jo imenuje davaindvajsetletnik. Gimnazijcu, kar preveč odraslemu za svoja leta, in njegovemu bratu, sicer starejšemu od njega, a je zaradi umske zaostalosti na razvojni ravni triletnika, se življenje popolnoma spremeni, ko se vselita v stanovanje  štirih zabave željnih zaljubljenih študentov.

Ključne besede: bratje, duševne bolezni, drugačnost, vrednote, spoštovanje, prijateljstvo, ljubezen, v mladinskem leposlovju

MURAIL, Marie – Aude. 2013. Oh, boy! Dob: Miš

Trije otroci ostanejo sami po tragični smrti matere. Prisežejo, da ne bodo nikoli zapustili drug drugega. Socialna delavka in sodnica, ki ji je dodeljen njihov primer, skušata narediti vse, kar je v njuni moči, da bi lahko ostali skupaj. Iskanje družinskih članov, ki bi lahko postali skrbniki treh sirot, se obrestuje, saj najdejo dva mogoča kandidata: nenavadnega in nezrelega Barthelemyja in hladno, čeprav odgovorno zdravnico Josiane. Bo otrokom uspelo izpolniti prisego? Bosta sorodnika privolila v vlogo nadomestnih staršev? Napeta zgodba, v kateri gredo mladi junaki čez težke ovire, a kljub temu uspejo ohraniti smisel za humor.

Ključne besede: bratje, sestre, sirote, posvojitve, stiske, v mladinskem leposlovju

SOKOLOV, Cvetka. 2013. Kar ne ubije. Ljubljana: Mladinska knjiga

Roman brez lažnih predsodkov in stvarno predstavi problematiko spolne zlorabe. Napeta zgodba, ki bralca takoj pritegne, se začne s hudo, že skoraj neznosno dilemo šestnajstletnega Klemna ter se nato stopnjuje vse do presenetljivega obrata in končnega razkritja. Prepričljiva literarna realizacija in pretresljiva pripoved, ki se dotika   družbeno še vedno nedotakljive teme- posilstva ter daje misliti še dolgo po zadnji piki.

Ključne besede: mladostniki, posilstvo, v mladinskem leposlovju

Alapont, Pasqual. 2010. Martin pekel. Dob pri Domžalah: Miš

V romanu spoznamo 22-letno študentko, ki se po razpadu ljubezenske zveze preseli s prijateljicama v skupno stanovanje. Ne želi si novega razmerja, saj še ni prebolela bivšega fanta. Nekega večera spozna Hectorja in hitro postane jasno, da mu je všeč. Hector je zelo vztrajen pri osvajanju in kmalu postaneta par. Kljub temu da je njuno razmerje lepo, je po drugi strani Hector zelo posesiven, ljubosumen in celo nasilen, saj Marto želi samo zase. Knjiga je sestavljena iz dveh delov: Martino zgodbo dopolnjuje spremna beseda z naslovom »Maska ljubezni«, v kateri Vicente Garrido pojasni, kdo so nasilneži v odnosih, kdaj lahko odnos prepoznamo kot nasilen in kako lahko iz njega tudi izstopimo. Primerna knjiga za mladostnike pa tudi za odrasle, ki so se zapletli v razmerja, ki jih zaznamuje nasilje.

Ključne besede: dekleta, zlorabe, nasilje, v mladinskem leposlovju

Asher, Jay. 2011. Trinajst razlogov. Ljubljana: Mladinska knjiga

Ko se Clay Jensen vrne iz šole, na domači verandi najde nenavadno pošiljko, naslovljeno nanj, in sicer škatlo s kasetami. Posnela jih je Hana Baker, njegova sošolka in simpatija, ki je pred dvema tednoma  naredila samomor. Hanin glas na kasetah Clayu razkrije, kaj jo je pripeljalo do usodnega dejanja. Zanj je imela trinajst razlogov, on je eden od njih. Clay vso noč posluša Hanino zgodbo. Njene besede ga vodijo po njunem mestecu. Tisto, kar odkrije, mu za vedno spremeni življenje.

Ključne besede: medosebni odnosi, mladostniki, dekleta, samomori, samopodoba, stiske, problemi, v mladinskem leposlovju

Blažič, Zlatko. 2007. Zgodovina moje heroinske odvisnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga

Kar piše v brezizraznem in hladnem pogledu džankija, je resnično srhljivo sporočilo. Anestezija čustev in občutkov napoveduje bližino smrti in v tej bližini išče izgubljenec še zadnje kapljice sreče. Nič več se ga ne tiče, in to mu daje moč. Tistega, ki ljubi življenje, pa stik z njim pretrese, zbujajo se neznani občutki, ki poženejo srh po telesu. Kdor je izgubljencu blizu, ker je del njegovega življenja in ga nanj veže ljubezen, tvega žive rane v srcu in izgubljenčevo brezno je tudi zanj pogubno … Tako začne enega od svojih avtobiografskih poglavij bivši odvisnik, Mariborčan Zlatko Blažič, čigar zgodba daleč presega okvirje osebnoizpovednega romana. Zlatkovo pričevanje, ki se bere kot napet in dobro napisan roman, je lahko uporabno preventivno gradivo za vse, ki se ukvarjajo z odvisnostjo, pa tudi za starše, učitelje in tiste, ki negotovo stopajo po Zlatkovih stopinjah. Njegova pot od prvega stika z drogo, prek LSD-ja do popolne heroinske odvisnosti je bila kratka in zelo neposredna, pristanek na dnu pa dolgotrajen in boleč. Temu obdobju je namenjen srhljivo resničen prvi del knjige. V drugem delu beremo o tem, kako se je Zlatko po več kot petih letih drogiranja bolj po naključju znašel v Italiji in pristal v Don Pierinovi Skupnosti Srečanje na Siciliji. V naslednjih letih je v različnih komunah prestal zahtevne terapevtske programe in med sebi enakimi (nekdanjimi odvisniki) poskušal z disciplino, odpovedovanjem, omejitvami in z veliko žrtvami znova zaživeti človeka vredno življenje.

Ključne besede: mladostniki, narkomanija, odvisnosti, terapevtski programi

Boyne, John. 2011. Deček v črtasti pižami. Dob pri Domžalah: Miš

Večkrat nagrajena knjižna uspešnica irskega pisatelja mlajše generacije je dobila tudi svoj prvi ponatis. Izjemno občutljiva zgodba, ki se odvija v času holokavsta, je predstavljena skozi nedolžne otroške oči in bralcem zleze pod kožo ter nas čustveno pretrese. Devetletni nemški deček, sin glavnega taboriščnega oficirja, se spoprijatelji z enako starim judovskim dečkom. V svoji otroški naivnosti ne dojameta vojnih grozot in njuno prijateljstvo ima pogubne posledice.

Ključne besede: holokavst, koncentracijska taborišča, v mladinskem leposlovju

Burgess, Melvin. 2010. Nicholas Dane. Ljubljana: Cankarjeva založba

Knjiga je zasnovana kot modernizacija Dickensovega romana Oliver Twist, avtor raziskuje perečo temo spolnih zlorab- in sicer v angleških deških domovih v osemdestih letih prejšnjega stoletja. Ob poudarjeni družbenokritični noti je v ospredju romana pretanjena (psihološka) študija mehanizmov spolnih zlorab in njihovih uničujočih posledic. Najbolj razdiralna med njimi je mržnja samega sebe, v kateri se nepresahljivo napaja nasilje do drugih, ki mučene pervertirano spreminjajo v mučitelje. Zakleti krog nasilja je tako sklenjen. Razklene ga lahko, kot pokaže Burgess, le dejavno soočenje s travmatično preteklostjo, ob boleči podpori bližnjih.

Ključne besede: mladostniki, fantje, odraščanje, zlorabe, posilstvo, nasilje, ustrahovanje, prestopništvo, v mladinski književnosti

Černič, Jure. 2012. Bebo. Dob pri Domžalah: Miš

Kratke in prisrčne zgodbice o dečku Benjaminu, ki je malo drugačen kot drugi otroci, bolj počasen in neroden, a ima starejšega brata, ki ga sprejema brez zadržkov, in tudi zlato mamo, ki ga ima neizmerno rada. Z očetom ima sicer nekaj težav, pa tudi z nekaterimi iz okolice, a pomembno je, da je vztrajen, iskren in načelen. Topel in iskren prvenec …

Ključne besede: fantje, duševne bolezni, drugačnost, bratje, prijatelji, v mladinski književnosti

Dim, Dušan. 2007. Distorzija. Ljubljana: Društvo bralna značka

D. Dim nas skozi zgodbo petnajstletnega Piksija, ki ga preposlušanje bratove kasete s posnetimi komadi Johnnyja Thundersa povsem spremeni, vpelje v svet mladostniškega odraščanja v družbi glasbe, konkretneje v družbi rokenrola.

Distorzija je torej branje o mladosti, o iskanju pravih vrednot v življenju, o skelečem hrepenenju ljubezni, iskanju pravih prijateljev, o samopotrditvi, o kreiranju lastnega prostora pod soncem. Nesporazumi se ne vrstijo le v trku s starši in izobraževalnimi institucijami, to so teme, ki jih bralci že kar predvidljivo pričakujemo. D. Dim spretno preskakuje obvezna nesoglasja v trku generacij, oziroma jih predstavi skozi optiko posameznih protagonistov, niza prizore, dialoško pestro, duhovito, slengovsko obarvano, tako da nam konflikti med očetom in mamo na eni strani slikovito rišejo domače vzdušje. Kar radosti pri branju je namreč prav korelacija med prijatelji in prijateljicami, dopuščanje in sprejemanje razlik, nonšalatno in brezobzirno obnašanje med različnimi mladostniškimi skupinami, saj veste, povej mi, kakšno glasbo poslušaš in povem ti kdo si, povej mi s kom hodiš in povem ti, kdo si. In tudi na tem spolzkem področju mladina ne zaostaja veliko za starejšo populacijo …

Ključne besede: mladostniki, rokovska glasba, v mladinskem leposlovju

Geda, Fabio. 2011. V morju so krokodili. Ljubljana: Mladinska knjiga

Resnična zgodba mladeniča Enajtolah Akbarij, ki mora zaradi nevarnih vojnih razmer pri desetih letih zapustiti domovino. Iz nemirnega Afganistana ga mama odpelje v Pakistan in ga tam pusti z osnovnimi napotki za pošteno življenje. Čez Iran, Turčijo in Grčijo se Enajatolah po nevarnih ilegalnih poteh prebije v Italijo. V obljubljeno deželo prispe po petih letih neprestane negotovosti. Mnogi od njegovih tovarišev te sreče nimajo, njihovo hrepenenje po boljšem, varnejšem življenju se konča nekje na sredi ali pa tragično preminejo.

Ključne besede: imigranti, begunci, Italija, spomini

Gleitzman, Morris. 2011, 2012. Zdaj, Nekoč, Potem. Dob pri Domžalah: Miš

Knjiga Zdaj, po Nekoč in Potem, sklepni roman Gleitzmanove trilogije, katere središče je holokavst. Pisatelj je to travmatsko obdobje, katerih osrednji junak je judovski deček Felix, obravnaval neposredno; v zadnjem delu pa se ga dotika posredno- prek spominov in analogij. Zdaj je prvoosebna pripoved enajstletne Zelde, vnukinje ostarelega Felixa, ki že vrsto let živi v Avstraliji. Zelda je bistra in občutljiva deklica, ki pa se počuti majhna in neznatna ob veličini svojih staršev in dedka – vsi trije so bili zdravniki – ter junaške deklice, ki so jo umorili nacisti in po kateri je dobila ime. Ob soočenju z nasilniškimi vrstnicami, predvsem pa prek preživetja uničujočega požara, Zelda odkriva ranljivost ljubljenega dedka in obenem svojo moč. Tako se prvič čuti vredna svojega imena, se osvobodi senc preteklosti in polnokrvno zaživi tukaj in zdaj.

Ključne besede: holokavst, Židje, otroci, fantje, prijateljstvo, v mladinski književnosti

Goobie, Beth. 2007. Loterija. Dob pri Domžalah: Miš

To je roman priznane kanadske pisateljice, ki se loteva nasilja med mladimi. Dogajanje je postavljeno v gimnazijo Saskatoon, ki ji vlada društvo nasilnežev, imenovano Tajni odbor. Vsako leto med dijaki izžrebajo enega, ki postane »izbranec leta« in s tem njihov suženj, ostali učenci pa se ne smejo več družiti z njim. Ko izbranka postane Sally Hanson, se odloči, da se ne bo predala usodi, temveč se bo spoprijela z nasilneži. V boju proti psihičnemu nasilju, s katerim se jo lotijo, vztraja, kljub temu, da gre za bolj ali manj osamljen boj.

Ključne besede: nasilje, ustrahovanje, vrstniki, strah, v mladinskem leposlovju

Hearn, Julie. 2012. Čudak Rowan. Ljubljana: Mladinska knjiga

Roman se dogaja leta 1939, ko je bila razglašena vojna. Rowan sedi na pragu in se trudi izogniti babičinim zahtevam, da se odpelje z njo na »nujno misijo«. V hiši sestra igra klavir in Rowan zasliši v glavi glas, ki mu pravi, da bo, če ne ustavi sestrinega igranja, bomba padla na njihovo hišo, kar se konča s sestrinimi zlomljenimi prsti. Ko se glasovi pojavijo naslednjič, se Rowan zabode. Čeprav je bil vedno čuden, pa je to za starše kapljica čez rob in poiščejo mu pomoč. V psihiatrični bolnišnici  pa ne poteka vse tako, ko bi pričakovali. Dr. von  Metzer tam izvaja kontroverzna in zamolčana eksperimentalna zdravljenja in Rowan z diagnozo shizofrenije postane njihov poskusni zajček. To je temna in presenetljiva, a ganljiva pripoved o odraščanju in psiholoških problemih, pa tudi o stvareh in ljudeh, ki so veliko več, kot kar se zdijo ali kar bi od njih pričakovali.

Ključne besede: duševni bolniki, stiske, zdravje, odraščanje, drugačnost, pogum, spoštovanje, v mladinski književnosti

Jumoto, Kazumi. 2009. Nepričakovan konec poletja. Dob pri Domžalah: Miš

Trije radovedni  japonski dečki preživljajo prosti čas ob opazovanju starca iz okolice, da bi na lastne oči videli trenutek smrti, ki naj bi se bližal temu še komaj živečemu bitju. Prihaja poletje in njihova radovednost se stopnjuje iz dneva v dan. Vendar pa se zdi, da je starec vse bolj živahen in začenja uživati življenje. Opazovanje se počasi spreminja v globok pristen odnos z njim.

To je zgodba o najstnikih. Ki so izkusili tako žalovanje in izgubo kot tudi občutek, da nekatere stvari  nikoli ne minejo …

Ključne besede: mladostniki, prijateljstvo, strah, smrt, minevanje, žalovanje

Karlovšek, Igor. 2011. Matej. Ljubljana: Mladinska knjiga

Roman prepričljivo opisuje občutljivo obdobje odraščajočega najstnika, ki se spopada z bolečo izgubo. Matej se ne more sprijazniti z nenadno očetovo smrtjo. Zapre se v domišljijski svet, kamor nima dostopa nihče. Zdi se, da je ves čas v konfliktu z zunanjim svetom. Velja za čudaka, pravih prijateljev nima. Potem pa nekega dne pri sosedovih zagleda lepo dekle in se v hipu zaljubi vanjo. Sarangani je posvojenka iz Filipinov, a za sabo ima temno preteklost, ki ji ne more ubežati niti v Sloveniji. Njuna ljubezenska zgodba se ne konča, kot bi si oba želela.

Ključne besede: mladostniki, odraščanje, samopodoba, družinske razmere, očetje, smrt, izguba, žalost, v mladinskem leposlovju

Kearns, Zannah. 2012. Ne obupaj Niki. Hlebce: Zala

Petnajstletna Niki, ki se z mamo negovalko za ostarele (in očetom v zaporu) večino svojega mladega življenja seli iz enega kraja v drugi, je seveda navajena marsičesa. Ko pa nekega dne izve, da njen dedek sploh ni mrtev, ampak da živi v Londonu in da gresta z mamo živet k njemu, se njen svet postavi na glavo. V vrvežu nevarnih ulic, ob šoli, ki je prava polomija, in ob dedku, ob katerem ne ve niti, kako naj ga kliče, se njena občutljiva samopodoba vse bolj izkrivlja, ko pa spozna še druge družinske skrivnosti, se pod vprašaj postavi tudi njen odnos z mamo. Zgodba o odraščanju torej …

Ključne besede: dekleta, matere, hčere, dedki, očetje, družina, ločitve, odraščanje, samopodoba, ljubezen, dobrota, človečnost

Kermauner, Aksinija. 2006.  Berenikini kodri. Dob pri Domžalah: Miš

Anina, dijakinja prvega letnika gimnazije, se z idilične vasi preseli k dedku v veliko mesto. Njeni prekrasni beli lasje in okvarjen vid so posledica albinizma. Ker je vse življenje preživela obdana z ljubeznijo pri zaščitniški materi, jo zamikajo meje dovoljenega – zabave, alkohol, prva ljubezen in celo mamila. Nik je njeno nasprotje. Sin bogatih staršev, poln cinizma in prezira, na robu kriminala. Anina je zanj svojevrsten izziv.

Prepleteni zgodbi, polni preobratov, izpostavljata problem drugačnosti. Avtorica, ki svet slepih in slabovidnih dobro pozna, skozi najstniška soočenja z moralnimi vrednotami sodobne družbe postavi ogledalo nam samim.

Ključne besede: mladostniki, odraščanje, drugačnost, albinizem, slabovidnost, v mladinskem leposlovju

Martel, Yann. 2012. Pijevo življenje. Ljubljana: Mladinska knjiga

Pijevo življenje je pripoved o dečku, sinu lastnika živalskega vrta, ki ve vse o živalih in je obenem iskren pripadnik  treh različnih veroizpovedi. Ko s starši potuje v Kanado, doživi brodolom in se znajde v reševalnem čolnu sam – z velikim bengalskim tigrom. Začne se dolga, naporna in slikovita robinzonada, v katero mora deček vpreči vse svoje znanje in iznajdljivost …
Avtor je za knjigo leta 2002 prejel prestižno Bookerjevo nagrado za najboljši roman v angleškem jeziku. Po romanu pa je posnet tudi zelo dober film, ki si ga lahko ogledate prav zdaj.

Ključne besede: mladostniki, popotovanje, odnos človek žival …

McKenzie, Sophie. 2012. Zaljubljena, zatreskana. Ljubljana: Mladinska knjiga

Šestnajstletna River se z vso strastjo najstniških čustev potopi v svojo prvo ljubezen. Navdihnjena z eno najlepših ljubezenskih zgodb o Romeu in Juliji pričakuje začetek idilične ljubezenske   pravljice, a kaj kmalu ugotovi, da so stvari v resničnem svetu precej drugačne kot v pesniški domišljiji. Njen Romeo, Flynn, je pogosto oddaljen in nedostopen … bolj kot Riverino srce ga zanima njeno telo …Roman je rahločutna zgodba o ljubezni, ki navsezadnje premaga vse ovire.

Ključne besede: mladostniki, dekleta, zaljubljenost, ljubezen v mladinski književnosti

Perera, Anna. 2010. Fant iz Guntanama. Dob pri Domžalah: Miš

Zgodbe ljudi, ki so se rešili iz Guantanamo Baya, enega najstrašnejših zaporov na svetu, burijo duhove varuhov človekovih pravic. Britanska avtorica je sicer izmišljeno pretresljivo pripoved fanta iz Guantanama sestavila iz treh resničnih zgodb. Glavni junak je petnajstletni Khalid, ki je bil rojen v Angliji in je tipičen najstnik, ki rad igra nogomet in se druži z vrstniki. A kmalu po zloglasnem 11. septembru se z družino odpravi v Pakistan, kjer obišče sorodnike. V Karačiju ga skupina neznancev (domnevno na podlagi računalniške igre Bomber one, ki jo je igral prek spleta) ugrabi in po mučnih zasliševanjih in pretepanjih ga prisilijo, da podpiše priznanje, da sodeluje z Al Kaido, kar ga posledično pripelje v Guantanamo. Zaporniki tam postanejo last marincev, ki jih skušajo popolnoma razčlovečiti. Še posebej pa to velja za tako mlade ljudi, kot je Khalid, ki se v Guantanamu znajde v najobčutljivejših letih, kar ga bo zaznamovalo za vse življenje …

Ključne besede: mladostniki, muslimani, človekove pravice, zaporniki, Guantanamo Bay, nasilje, politični zaporniki, terorizem

Prochazkova, Iva. 2008. Goli. Ljubljana: Mladinska knjiga

V romanu pisateljica mojstrsko ujame doživljanje in občutenje življenja mladih ter se dotakne temeljnih vprašanj, s katerimi se soočajo. Dogaja se na podeželju ob češko-nemški meji, poleti, in sicer petim mladostnikom na pragu odraslosti. Silva je nadarjeno dekle, ki je nič bolj ne dolgočasi kot šola in se najraje zadržuje v naravi. Niklas si želi delati filme, a se s prelepo Evito zgubi v svetu mamil. Evita išče popolno srečo, a je ne najde. Filip je zaljubljen v Silvo, vendar je s svojim intelektualnim pristopom sam sebi v napoto. Robin ne more z ničemer zadovoljiti svojega očeta in se skriva sam pred sabo. Šele ko spozna Silvo, se je sposoben odpreti in polno zaživeti.

Ključne besede: mladostniki, odraščanje, samopodoba, v mladinskem leposlovju

Thydell,  Johanna. 2007. Zvezde sijejo v temi. Dob pri Domžalah: Miš

Trinajstletno Jenno bi moral skrbeti šolski uspeh in način, kako bo pritegnila pozornost lepega Sakkeja. A pri njej doma je hodulja s koleščki, kupi tablet, stol za prhanje, lasulje in prilagojeno pohištvo. Njena mama je zbolela za rakom. Na stropu Jennine sobe pa so zvezde, ki sijejo v temi. Pod eno izmed njih je skrila pesem …To je zgodba o resnično najtežjih stvareh – o tem, da stvari nikoli niso takšne, kot si jih človek želi, o prvi ljubezni in prijateljstvu ter o razdvojenosti med ljubeznijo do mame in hrepenenjem po življenju, kot ga živijo drugi.

Ključne besede: matere in hčere, bolezen, v mladinskem leposlovju

Veličković, Nenad. 2012. 100 zmajev. Ljubljana: Založba/*cf

Mladinski roman, poln dogodivščin, za katerimi na skrivaj še vedno hrepenijo odrasli, je zgodba o odraščanju, prvi ljubezni, prijateljstvu in nekem neponovljivem poletju treh junakov, ki se na taborjenju pri slapu Kravice na hercegovski reki Trebižat spopadajo z duhovitimi prigodami in avanturami v svetu narave, skozi katere pa deloma odsevajo tudi pretekle ideologije …

Ključne besede: taborjenje, v mladinskem leposlovju

Vidmar, Janja. Debeluška. 2008. Ljubljana: Mladinska knjiga

Debeluška je zgodba o odraščanju, pa tudi o pretirano ambicioznih starših, ki ne upoštevajo želja svojih otrok in posledica le-tega. Različni, vse prej kot zdravi načini spopadanja s težo zaradi ustrezanja lepotnim idealom so tematika, za katero žal ne more reči, da ni več aktualna. Glavna junakinja 15- letna Urša si želi postati manekenka, predvsem zato da bi ustregla svoji mami in si na ta način pridobila njeno ljubezen. V resnici si želi postati pisateljica. Za manekensko kariero je potrebno imeti popolni videz, predvsem pa popolno težo. Tako se Urša kaj kmalu znajde v začaranem krogu različnih diet, hujšanja, prenajedanja in stradanja, iz katerega si sama ne zna pomagati. Njen odnos do hrane ne ogrozi le njenega zdravja, temveč tudi njena prijateljstva.

Ključne besede: mladostniki, dekleta, hrana, zlorabe, anoreksija, bulimija, v mladinskem leposlovju

Vigan, de Delphine. 2012. No in jaz. Ljubljana: Mladinska knjiga

Knjiga, ki nevseljivo in brez kančka moralizma razkriva problematiko brezdomstva, je ganljivo in provokativno branje za vse generacije. Lou Bertignac je drobno, bistro dekle, ki poskuša preživeti ob odtujenih starših, ki se ne morejo sprijazniti s smrtjo druge hčerke. Proste popoldneve preživlja na železniški postaji. Tam sreča No, brezdomko. Odloči se, da bo o njej napisala seminarsko nalogo. Počasi se ji približuje in spoprijateljita se. Ko nalogo konča, No izgine. Lou takrat starše prepriča, da novo prijateljico vzamejo pod streho. Odpravi se po pariških ulicah, jo poišče in pripelje domov. Končno se v njihovo hišo naseli bolj zdrav družinski duh. A za kako dolgo?

Ključne besede: brezdomci, osamljenost, prijateljstvo, pogum, v mladinskem leposlovju

Vojnović, Goran. 2008. Čefurji raus! Ljubljana: Študentska založba

Roman ponuja svežo, še nikoli niti na približno podoben način obravnavano tematiko čefurjev, prežeto s sproščeno ironijo in zapakirano v slogovno privlačno formo. Glavni junak je 17-letni Marko Đorđić, ki mu bolj kot šola dišijo vragolije na košarkarskem igrišču pred blokom v Fužinah in vsakovrstni neprimerni podvigi s prijatelji Acotom, Adijem in Dejanom. Ključni trenutek pripovedi predstavlja Markova izločitev iz košarkarske ekipe, saj se s tem preobratom obrne življenje glavnega junaka na glavo. Neizbežno drsenje navzdol in hkrati tudi edina rešitev pa je Markova selitev k sorodnikom v Bosno. Roman je poln pronicljivih razbijanj stereotipov, obogaten je tudi z živahnim jezikom, na novo izgrajene čefurščine- fužinščine.

Ključne besede: slovenski roman,  imigranti, mladostniki, odraščanje

Winton, Tim. Vdih. Dob pri Domžalah: Miš

Roman se dogaja na divjem, redko poseljenem delu zahodne obale Avstralije. Nadebudna fantiča Pikelet in Loonie v bližnji reki vsak dan tekmujeta v potapljanju na dah, ko pa odkrijeta divjo morsko obalo, kjer razpenjeni valovi butajo ob skale, jahajo pa jih neustrašni mladci na deskah, je njuna usoda zapečatena. Svoj čas poslej namenjata le še deskanju na oceanu, skrivnostni, nekoč profesionalni deskar Sando pa postane njun mentor. Neobičajno prijateljstvo se podre, ko Sando bolj drznega od mladcev vzame s sabo na potovanje in se drugi zaplete s Sandovo lepo ženo. Divji zaključni preobrat se prebere v enem dihu.

Ključne besede: deskanje na vodi, Avstralija, v mladinskem leposlovju

Yu, Miri. 2007. Zlata mrzlica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Mladostnik Kazuki odrašča ob očetu, ki ga zanimata le posel in denar. Tudi brat in sestra imata vsak svoje težave in se zanj ne zmenita. Tako skupaj s prijatelji razvije vrednote, o katerih je prepričan, da so potrebne v današnjem svetu: čustva so brez pomena, pomembno je le zmagovati. Elektronske igrice in realnost se zlijejo v vsakdanje življenje z novimi, trdimi pravili. Zgodba o spreminjanju vrednot ter nenavadnem sožitju tradicije in novih navad.

Ključne besede: mladostniki, nasilje, spolnost v mladinskem leposlovju

 Boyne, John. 2017. Deček na vrhu gore. Dob pri Domžalah: Miš.

Ko Pierrot postane sirota, mora zapustiti svoj pariški dom in se preseliti k teti Beatrix. Ta vodi gospodinjstvo v premožni hiši na vrhu gore. A zgodba se ne dogaja kadar koli, godi se leta 1935, na pragu druge svetovne vojne, in ne gre za katero koli hišo, ampak za Berghof, dom Adolfa Hitlerja. Firer dečka hitro vzame pod svoje okrilje, ta pa se nenadoma znajde v novem in nepoznanem svetu nasilja, skrivnosti in izdaj …

Povzetki vsebin posameznih romanov so povzeti iz revij o knjigah Bukli.