The Identity of the region – yesterday, today and tomorrow smo naslovili projekt, ki ga v sklopu Erasmus+ denarno podpira Evropska Unija. V projektu poleg nas sodelujejo dijaki še petih evropskih držav: Grčije, Poljske, Romunije, Bolgarije in Italije. Zastavili smo si pragmatični cilj – spoznavanje krajev in ljudi, njih kulturne in naravne vrednote ter navade.

Prvo od srečanj smo izpeljali v februarju 2020, ko smo obiskali srednjo šolo v Petropolisu, enem od osmih okrožij glavnega mesta Grčije Aten z več kot petdeset tisoč prebivalci, Atene pa sicer štejejo že več kot 4 milijone ljudi.

V grški ekipi nas je bilo osem »šcpetejevcev«: dijaki Liza, Beti, Raisa, Domen in Jaka ter trije predstavniki učiteljskega zbora v postavi Stanka Magister, Janez Avsec in Matjaž Napokoj.

Organizatorji so nam pripravili pester in nadvse zanimiv program. Predstavili so nam šolo in učiteljski zbor. Presenetil nas je šolski sistem v Grčiji, ki srednješolsko izobraževanje začne z gimnazijo – nižja srednja šola – po naše od šestega do devetega razreda osnovne šole. Po končani gimnaziji, po uspešno opravljenih izpitih, sledijo še tri leta šolanja v višji sredni šoli ali liceju. Šola je državna in je v primerjavi z našimi razmerami sila skromno opremljena. Medtem ko so pri nas računalniki in projektorji nameščeni v vseh oddelkih, so v liceju z njimi opremljeni le posamezni razredi. Navkljub opremljenosti pa smo bili presenečeni nad urejenostjo in predvsem discipliniranostjo dijakov. Vrata v učilnice so tudi med poukom odprta, kar pa ne moti nikogar od učiteljev, saj se med urami pouka po hodnikih ne sprehaja nihče, ki bi lahko motil pouk.

Navdušila nas je odprtost in ljubeznivost, ki smo je bili deležni tako učitelji kot dijaki. Dijaki so bivali pri družinah vrstnikov, ki so jih prijazno sprejele in gostile kot svoje. Ustvarile so se močne medsebojne vezi in dijaki so se od vrstnikov in njihovih staršev poslovili s solzami v očeh.

V petih dneh gostovanja ni bilo časa za negodovanje ali dolgočasje. Atene, mesto z več kot dvatisočpetstoletno zgodovino so bogata arheološka zakladnica arhitekture in zgodovine. Vsak kamen in ornament na njem pripoveduje zgodbe iz preteklosti. Podobe, vklesane na Partenonu in Erehtejonu, so oživele mit o Pozejdonu in boginji Ateni, Dionizijevo gledališče na kulturo in Areopag na politično življenje antičnih Grkov. Prehodili in ogledali smo si stare in nove Atene, se z najvišjega griča Likabet zazrli v dvanajst kilometrov oddaljeno pirejsko pristanišče, tretje največje pristanišče v Evropi.

Monastiraki in Plaka, četrti, namenjeni strastnim nakupovalcem, so zadovoljile tudi naše nakupovalne potrebe. Nekaj malega suvenirjev smo prepustili tudi drugim obiskovalcem, večji del pa smo jih naložili v dva velika kovčka in prinesli domov.

Zabavno življenje nas ni pustilo ravnodušne. Glasba in ples. Značilni sirtaki, ples, ki ga domačini plešejo ob vseh priložnostih, nas je navdušil. Prvi učni koraki plesa so pustili sledove na naših stopalih. Stopicljali in poskakovali smo v pravilnih in nepravilnih ritmih in stopali po prstih soplesalcev – in pri tem neizmerno uživali. Ko so nam postregli z značilnimi suflakiji, musako, spanakopito in ostalimi tipičnimi grškimi jedmi in smo potešili lakoto in žejo – so se nam Atene in grško življenje še globje vtisnili v spomin.

Teden dni je minil kot bi mignil. In že z nestrpnostjo pričakujemo naslednja cilja projekta – spoznavanje in druženje v Romuniji in Italiji, ki prideta na vrsto prav kmalu – v mesecu marcu in maju tega leta.